Kolesarska pot ob reki Dravi poteka skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) in je v celoti dolga približno 710 km. Pot se začne v neposredni bližini izvira reke Drave na toblaškem polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski Koroški (Kärnten), Sloveniji in na koncu Hrvaški (kjer pot še ni v celoti urejena in označena).
Prvih 70 kilometrov kolesarske poti od izvira Drave je zelo zanimivih, saj se večino časa peljemo po klancu navzdol. Zelo velik odsek kolesarske poti teče po avstrijski Koroški ter pri Viču vstopi v Slovenijo in svojo pot po Sloveniji nadaljuje od Dravograda preko Radelj ob Dravi, Maribora in Ptuja vse do Ormoža in Središča ob Dravi, kjer po svojih 145 km vstopi na Hrvaško. Reka in kolesarska pot svojo pot nadaljujeta v smeri Varaždina, kjer se po 63 km pri kraju Legrad reka Mura (prav tako poznana zaradi kolesarske poti – Murska kolesarska pot) izliva v reko Dravo, ta pa se nato v bližini Osijeka izliva v reko Donavo.
Drauradweg ali Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem je zelo dobro obiskana daljinska kolesarska pot.
ADFC (nemški kolesarski klub), najpomembnejša mednarodna institucija za klasificiranje kolesarskih poti, je v letu 2015 Dravsko kolesarsko pot v Avstriji ocenila s petimi zvezdicami, kar je najvišja možna ocena posamezne poti v Evropi, in s čimer je postala ena izmed samo štirih kolesarskih poti v Evropi z najvišjo oceno.
Slovenski del Dravske kolesarske poti poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah in v manjši meri po urejenih kolesarskih poteh in stezah. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju je slovenski del poti primeren za bolje pripravljene kolesarje. Priporočljiva je tudi uporaba treking ali gorskih koles. Vzponu na Lovrenc na Pohorju pa se lahko izognemo in uporabimo vlak med Podvelko in Falo.
Pot pričnemo na mednarodnem mejnem prehodu Vič. Nadaljujemo v smeri Dravograda, nato po drugi strani reke Drave skozi Bukovje, Trbonje, Dravče, Vuzenico in Vuhred, vse do Podvelke. Tukaj pot zavije desno, kjer nas pričaka edini zahtevnejši vzpon na poti, približno 6 km dolg vzpon na Janževski vrh, Lehen in Lovrenc na Pohorju. Iz Lovrenca nadaljujemo naprej skozi Puščavo in Činžat do vasi Fala, kjer se ponovno vozimo tik ob Dravi, obenem pa (novost) prečkamo hidroelektrarno Fala (najstarejšo na reki Dravi) in po Jabolčni poti nadaljujemo do Ruš. Skozi Bezeno, Bistrico ob Dravi, Laznico in Limbuš, mimo Mariborskega otoka, edinstvenega rečnega otoka pri nas, kmalu pripeljemo v drugo največje slovensko mesto – Maribor.
Iz Maribora proti Ptuju lahko kolesar izbira dve varianti kolesarske poti. Reliefno položnejša ter bolj odmaknjena od ostalega prometa je varianta, ki poteka čez naselja Miklavž na Dravskem polju, Starše in Hajdino. Alternativna varianta na levem breku reke Drave poteka čez nekaj krajših in lahkotnih vzponov ter spustov skozi Malečnik in Trčovo do Zgornjega in Spodnjega Dupleka. Kolesarimo naprej skozi Vurberk in Krčevino in nato kmalu pridemo do Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta. Pot nadaljujemo ob Ptujskem jezeru, skozi Zabovce, Novo vas pri Markovcih in Stojnce, do Muretincev in do Ormoža. Od Ormoža pot pelje mimo polj, skozi vasice do Središča ob Dravi, kjer prečkamo mednarodni mejni prehod s Hrvaško. Kolesarska pot se ponovno približa ohranjenemu delu reke Drave. Kmalu prikolesarimo v Varaždin – mesto z odlično ohranjenim mestnim jedrom.
Zadnji del poti poteka ob delno ob Varaždinskem jezeru, nato pa skozi atraktivne vasice proti naslednjem Dubravskem jezeru ter skozi Prelog naprej proti Donji Dubravi, kjer se pot povsem približa reki Dravi. Na tem mestu prečkamo reko ter se zapeljemo proti Legradu, kjer si lahko ogledamo sotočje reke Mure in reke Drave.
Dravska kolesarska pot je od izvira reke Drave do izliva reke Mure v njo v celoti označena. V Avstriji so njene oznake zelene, v Sloveniji rdeče in na Hrvaškem modre. Vsem tablam je skupno, da vas vodijo preko enotnega logotipa Dravske kolesarske poti, v Avstriji in na Hrvaškem je označena tudi z R1. Logotip je v Avstriji prikazan samo na večjih tablah.
Raznolike tradicionalne jedi zaznamujejo slovensko kuhinjo vzdolž dravske kolesarske poti v Sloveniji
"Naravno, domače, tradicionalno" so kulinarične lastnosti, ki zaznamujejo koroško in štajersko kuhinjo. Tukaj so še posebej cenjene navade, hrana in jedi, ki se pripravljajo na tradicionalen način, po preizkušenih receptih. Gostitelji na Koroškem še vedno lahko pripravijo tradicionalne jedi, ki s svojimi nenavadnimi imeni (klocavi nudlni, štruklji, ožejeni žganci, mavželni, mežerli, tovsti grumpi ...), vabijo na novo gurmansko doživetje. Tradicionalne jedi bogatih okusov na Štajerskem pogosto vsebujejo svinjino, kislo zelje in repo, fižol, jajca, smetano in skuto, razne kaše in seveda krompir.
Koroška je znana po odličnem moštu, tradicionalni pijači z alkoholno fermentacijo sokov, iz starih sort jabolk. Štajerska pa je skozi stoletja svojo prepoznavnost zgradila iz bogate zakladnice avtohtone kulinarike in znamenitih štajerskih vin.
Zato na Štajerskem zlahka najdete dobro gostilno, vrhunsko restavracijo, domačo turistično kmetijo ali vinsko klet priznanega vinarja, kjer vas bodo razvajali z mojstrovinami na krožnikih in v kozarcih ter značilnim štajerskim gostoljubjem. Bogato tradicijo pridelave vina simbolno predstavlja Stara trta, najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let uspeva na nabrežju reke Drave na Lentu v Mariboru. Tako Maribor kot Ptuj imata bogato vinsko tradicijo in predstavljata vinsko-kulinarično območje Dravske kolesarske poti. Ptuj je tudi najstarejše slovensko mesto.