BIG GUY' S WINE TOURS

Big guy’s wine tours

O meni: zakaj sem se odločil, da vas povabim na vinsko turo? Zato, ker ob tem neizmerno uživam, ker me veseli, da lahko ljudem pomagam razumeti tako plemenito in kompleksno pijačo, kot je vino. In če delamo to, kar nas iz srca veseli, smo veseli in razpoloženje se prenaša na ljudi okoli nas. Po naravi sem zelo radoveden in stvarem rad pridem do dna, zato se izobraževanje nikoli ne konča. Izmed vin me najbolj navdušujejo tista, ki jim vinarji pustijo čas, da se razvijejo, dozorijo in z minimalnimi posegi pokažejo svojo nrav, značaj letnika in zemlje. Ni nujno, da so oranžna ali biodinamične pridelave, čeprav so taka posebej zanimiva. Dovolj je že, da se vinar odloči pridelati nekaj nadpovprečnega in ko se ta zaveza uresniči, smo zadovoljni tako vinarji, kot pokuševalci. Lahko se vam zgodi, tako kot meni, da vas katero izmed pokušenih vin tako prevzame, da izgine svet okoli vas, vsi zvoki in slike, ostane pa le ples arom, nežna slanikavost mineralov, ter preplet kisline in po okusa. Vabljeni, da se mi pridružite.

Vinske ture: vinske ture izpeljem vedno v majhnih skupinah do osem oseb, saj le tako lahko zagotovim pravo butično izkušnjo okusov in okolja. Namen ture je poleg obiska impozantnih kleti in čudovite pokrajine podrobno spoznati raznolikost vin in vinarje, ki so jih pridelali, jim poiskati čim boljšo kombinacijo s hrano, predvsem pa prepoznati vpliv podnebja, zemlje in človeka na vino. Začeli bomo pri osnovah: zakaj je vino suho ali sladko, kako nastane rdeče ali oranžno vino? Nadaljevali pri razpoznavanju poznanih vonjev in okusov v vinu, razliki med nerjavečimi in lesenimi sodi, razkrivali bomo postopek zorenja in še mogo več.

Pokažejo se opcije več različnih paketov (lahko v okvirčkih ali alinejah)

Priprava na pokušanje:

Kako vino pravilno pokušate, kako ga zavrtite v kozarcu, kako razporedite po ustih, boste izvedeli med pokušino v vinoteki in pri vinarjih.

Če želite vina čim bolje in intenzivneje zaznati, je dobro, da se poskušate znebiti vseh vonjev in okusov, ki jih nosite se seboj. Začnimo pri vonju: priporočam, da se na dan, ko se odpravite na vinsko turo, odpoveste uporabi močnih parfumov, utrjevalcev za lase in podobnih intenzivnih virov vonjav. Kar se tiče okusa v ustih, ki je morebiti ostal od umivanja zob, zajtrka ali kave, je priporočljivo, da usta pred pokušino poplaknete z vodo in pojeste kos kruha. Tako boste brbončice očistili agresivnih okusov in pripravili na vinske užitke.

Najstarejša trta na svetu:

Obvezen del vsake vinske ture je obisk najstarejše vinske trte na svetu. Izjemen spomenik naravne in kulturne dediščine nas opominja, da je tradicija vinogradništva na štajerskem zelo dolga, Stara trta pa kot mama vseh trt v sebi nosi spomin na čas, ko so po reki Dravi pluli splavi in je obrežje reke vrvelo od življenja.

Trta žametne črnine je bila pred hišo, v kateri je danes muzej Stare trte, posajena pred približno 500 leti. Preživela je srednjeveške požare, ko je mesto Maribor večkrat v celoti pogorelo, preživela je Turške napade mesta, trtno uš, bombardiranje zavezniških letal ob koncu druge svetovne vojne, gradnjo jezu na reki Dravi, zaradi česar se je nivo reke dvignil in zalil celoten koreninski sitem trte in še bi lahko naštevali. Na srečo jo je pred 35 leti iz klavrnega stanja rešila skupina strokovnjakov, ki so s strokovno odstranitvijo odmrlih delov poskrbeli za pomladitev prastare trt, tako da še danes vsako leto rodi od 30 do 40 kilogramov velikih temno modrih grozdov. Vsako leto organiziramo tudi veličastno trgatev najstarejše trte sveta, ki je postala ena izmed najzanimivejših prireditev v Sloveniji.

Značilnosti lokalnih vin:

V vinorodni deželi štajerski prevladujejo bele sorte vin, med njimi najpogosteje zasledimo laški in renski rizling, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat, traminec, ter beli in sivi pinot. Med manj pogostimi zasledimo še kerner, dišeči traminec, rizvanec in dve lokalni posebnosti ranino in šipon. Ranina je edina endemična sorta štajerske, šipon pa je udomačena sorta, sicer na madžarskem poznana kot furmint. Prevladujoč stil vina je svež, lahkoten, aromatičen in piten, z alkoholnimi stopnjami okoli 12%. Običajno se vina popijejo sveža, zorijo krajši čas v sodih iz nerjavečega jekla v inertnih pogojih. Nekateri vinarji pa so del pridelanega grozdja namenili za resnejša in bolj bogata vina, ki jih lahko pridelajo le v najboljših letnikih.

Med rdečimi sortami najpogosteje zasledimo modri pinot, modro frankinjo in zweigelt. Pridelava rdečega vina zajema približno 10%. Nekateri vinarji se lahko odločijo za klasično pridelavo, ekološko pridelavo brez sintetičnih pripomočkov v vinogradu ali za biodinamično pridelavo, ki predpisuje najstrožje pogoje dela.

Kontakt:

Vstopite v stik z nami.

Z veseljem vam bomo odgovorili na vprašanja glede organizacije in ponudbe vinskih potovanj, možnostih posebnih programov za zaključene skupine in podobno.